Stališča o izvajanju svetovalnih in davčnih storitev

A. SVETOVALNE STORITVE

1. Splošno o svetovalnih storitvah

Izvajanje različnih vrst svetovalnih storitev, ki jih s skupnim imenom smemo imenovati SVETOVALNE STORITVE RAVNATELJSTVOM – SSR (Management advisory sevices – MAS) je vse do danes  doseglo nesluten razvoj in razsežnost. Na splošno SSR sestoje iz pomoči in nasvetov na področju organizacije, kadrovanja, načrtovanja, financ, kontrol, operativnih sistemov in drugih področij tekočega in prihodnjega delovanja podjetja.

SSR so lahko na primer v obliki (kratkih) odgovorov o sprotnih poslovnih poslovnih problemih, pa vse do obsežnih svetovalnih nalog (projektov). Na ta način se je uveljavila definicija za:

• Naloge SSR (MAS engagements). Podoben primeren izraz bi bil tudi SSR projekti, kot poznamo v širšem narodnogospodarskem merilu raziskovalne naloge in projekte.
• SSR nasvetov (MAS consultation) in

Vsa nadaljna izvajanja se v okviru tega področja v glavnem opirajo na načela in pravila, ki jih je sprejel AICPA (American Institute of Certified Public Accountants – Ameriški inštitut pooblaščenih javnih računovodij-revizorjev).

2. Definicije o svetovalnih storitvah ravnateljstvem (SSR)

2.1 Splošni standardi za izvajanje SSR

Splošni standardi SSR se nanašajo tako na (1) naloge SSR (MAS engagements), kot na (2) SSR nasveti (MAS consultations). Pri tem se zahteva  spoštovanje naslednjih načel:

• poklicno usposobljenost (professional competence) – izvajalec bo prevzel le takšno naročilo, za katerega lahko pričakuje, da ga bo lahko opravil glede na svojo (trenutno) poklicno usposobljenost,
• dolžna poklicna skrbnost (due professional care) – izvajalec bo pri izvajanju svetovalnih storitev ves čas skrbel za spoštovanje načela poklicne skrbnosti,
• načrtovanje in nadzor ( planning and supervision) – izvajalec bo svetovanje ustrezno načrtoval in nadziral,
• zadostnost ustreznih podatkov (sufficient relevant data) – izvajalec si bo pridobil zadostne ustrezne podatke, kot razumno osnovo za sklepe in priporočila povezane s svetovanjem,
• napovedi ( forecasts) – izvajalec ne bo dovolil, da se njegovo ime pojavlja v povezavi s kakršnokoli napovedjo bodočih poslovnih dogodkov, če bi to pomenilo, da bi uporabnik informacije (o napovedi) lahko sklepal, da izvajalec potrjujeje (jamči) za uresničitev napovedi (to je odgovornost ravnateljstva).

2.2  Svetovalne storitve ravnateljstvu – splošna opredelitev

Svetovalne storitve ravnateljstvu morajo (naj bi) zagotavljati(le) ravnateljstvu nasvete in tehnično pomoč, pri čemer je osnovni namen nudenje pomoči ravnateljstvu pri uporabi lastnih sposobnosti in virov podjetja, da bi le-to lahko ostvarilo načrtovane poslovne cilje. V to zvrst storitev pa ne moremo uvrščati komentarje ali priporočila, ki so posledica opazovanj in ugotovitev revidiranja, preiskovanja, paberkovanja ali davčnih storitev. če slednje ilustriramo na primeru “nudenje pomoči ravnateljstvu pri uporabi lastnih sposobnosti in virov podjetja” lahko obsega tele aktivnosti:

• svetovanje ravnateljstvu pri analiziranju, načrtovanju, organiziranju in kontroliranju delovanja podjetja,
• izvajanje posebnih študij, pripravljanje priporočil, predlaganje načrtov in programov in nudenje nasvetov ob njihovi uvedbi,
• pregledovanje in priporočanje izboljšav politik, postopkov, sistemov, metod in organizacijskih razmerij,
• uvajanje novih idej, zasnov in metod ravnateljevanja.

3. Naloge svetovalnih storitev ravnateljstvu – SSR (MAS engagements)

Pri tej obliki SSR se uporablja analitični pristop in proces pri izvajanju študije ali projekta, kar pomeni, da ni dovolj le občasni napor (vložek), ko se ugotavljajo cilji naročnika, ugotavljajo dejstva, vrednotijo različice, oblikujejo načrtovana dejanja, posredujejo rezultati, temveč obširnejši obseg analitično-raziskovalnih aktivnosti.

SSR naloga(e) tako obsega(jo) zbiranje in analiziranje ustreznih informacij, ki se nanašajo na naročnikovo poslovanje, operativne rezultate, finančni položaj, sisteme in postopke ali druge zadeve, da bi pripravili sklepe in priporočila, ki bodo naročniku služila kot pripomoček za doseganje ciljev delovanja. Ker je področje SSR nalog(e) običajno zelo široko, zahteva vzajemno sodelovanje svetovalca, naročnika in usposobljenega osebja.

Pri uporabi splošnih standardov SSR v okviru nalog SSR, mora svetovalec upoštevati naslednje:

• poklicna usposobljenost (professional competence) obsega:
  • identificiranje in definiranje naročnikovih potreb,
  • izbor in nadzor izvajalcev nalog(e),
  • uporabo analitičnega pristopa in procesa,
  • uporabo poznavanja tehničnih obeležij predmeta analize,
  • učinkovito sporočanje priporočil in
  • pomoč pri uvajanju priporočil (če/kjer je zahtevano);

• načrtovanje in nadzor ( planning and supervision) se nanaša na:
  • način, ki zagotavlja, da bo delo opravljeno v skladu z razumevanjem naloge s strani naročnika,
  • oceno, ali je na razpolago dovolj izkušenega osebja za izvedbo naloge,
  • razvoj (in prilagoditve) načrta izvedbe, ki bo omogočal izvajanje, nadziranje in dokončanje naloge, vključno s preučitvijo pristopa in zadolžitev, da bi se dosegli cilji SSR naloge,
  • svetovalčevo presojo o obsegu dokumentiranja naloge, v odvisnosti od njene kompleksnosti in trajanja;
• zadostnost ustreznih podatkov (sufficient relevant data) zahteva:
  • zbiranje podatkov za uspešno dokončanje naloge v skladu z razumevanjem vsebine naloge in sicer s pomočjo intervjujev, opazovanj, pregleda dokumentov, raziskovanja, preračunavanja in analiziranja, ki naj podpirajo (podatki in dokumenti) sklepe in priporočila,
  • da svetovalec uporablja poklicno presojo pri določanju narave in obsega dokumentacije, ki je potrebna pri pripravljanju priporočil in sklepov, kateri zadostijo ciljem naloge SSR, pri čemer mora upoštevati naravo in stroškovno upravičenost (cost-benefit) doda(t)nih podatkov in nameravano uporabo rezultatov naloge SSR. Nadalje mora pretehtati vire, zanesljivost in popolnost podatkov, ko oblikuje in preglejuje sklepe in priporočila;
• vloga svetovalca
  • ker je nesporna vloga svetovalca v tem, da mora biti nepristranski, se ne sme postavljati v vlogo ravnateljstva. Vloge in odgovornosti vseh strani pri izvedbi naloge SSR morajo biti jasno definirane,
  • oblikovanje naloge SSR mora omogočiti ravnateljstvu, da bo lahko izvajalo aktivnosti na ta način, da bo (ravnateljstvo) predhodno pregledalo in odobrilo ugotovitve, sklepe in priporočila naloge SSR. Uvajanje priporočil v katerikoli fazi izvedbe naloge SSR mora ravnateljstvo odobriti.

• (spo)razumevanje z naročnikom se zahteva in je nujno doseči v zvezi s(z):
  • cilji naloge SSR,
  • naravo storitev, ki se izvajajo,
  • področjem (scope) naloge SSR,
  • vlogah, odgovornostih in razmerjih med vključenimi stranmi,
  • načrtovanim pristopom, vključno z glavnimi aktivnostmi, ki se bodo izvajale in (če je nujno) metodami za izvedbo naloge SSR,
  • načinu kako se bo (s)poročalo o statusu naloge SSR (v času) in o njenih rezultatih,
  • izvedbenem načrtu (work schedule) naloge SSR,
  • ceni storitve.

  (Spo)razumevanje z naročnikom pri nalogah SSR se običajno dokumentira v obliki:

• • pisma o sprejetju pisnega predloga (accepted proposal letter),
  • potrditvenega pisma (confirmation letter),
  • listina o poslu izvedbe naloge SSR (engagement letter),
  • pogodbe (contract),
  • zapisa v dosjeju (file memorandum), ki dokumentira ustno (spo)razumevanje.

Vse pomembnejše spremembe pri naravi, področju in/ali omejitve naloge SSR se morajo odraziti v eni od prej naštetih oblik (spo)razumevanja z naročnikom.

• naročnikova korist (client benefit)
  • pred pričetkom izvajanja SSR naloge, naj svetovalec spozna in preučiI možne koristi, ki jih želi naročnik doseči od svetovanja,
  • svetovalec (naj) ne jamči za končne rezultate naloge SSR, saj je končno doseganje in uvedba rezultatov ter priporočil naloge SSR v poslovanje podjetja odvisno od učinkovitosti in sposobnosti ravnateljstva,
  • če so možne koristi kvatificirane, jih je potrebno opisati kot ocene (estimates), in podkrepitev vsake ocene mora biti razkrita. Prav tako je potrebno naročnika informirati o pomembnih spremembah pri stroških in/ali koristih;

• sporočanje rezultatov (communication of results)
  • osnovni izsledki, sklepi, priporočila ali drugi rezultati naloge SSR, skupaj z omejitvami in drugimi okoliščinami, morajo biti sporočeni naročniku. Pri dolgo trajajočih in zapletenih nalogah SSR, je zaželjeno vmesno (interim) poročanje naročniku, ki naj vzpodbuja njegovo sodelovanje in ga obvešča o (vmesnih) rezultatih ter napredovanju pri nalogi SSR. Končno poročilo je lahko pisno ali ustno (redkeje), odvisno od:
  • (spo)razumevanja z naročnikom,
  • stopnje in faze v kateri se rezultati posredujejo naročniku,
  • nameravane uporabe rezultatov naloge SSR,
  • “občutljivosti” (sensitivity) ali pomembnosti obravnavanega področja,
  • potrebe po formalnem zapisu naloge SSR,
  • če naročniku ni posredovano pisno poročilo, je potrebno pripraviti zapis v dosjeju naloge SSR, ki naj vsebuje vsaj: dosežene rezultate in dokumentacijo, ki  jo je posredoval naročnik.

4. Svetovalne storitve ravnateljstvu (SSR) – nasveti (MAS consultations)

SSR nasveti se lahko pojavljajo neodvisno od ali vzporedno z izvajanjem drugih storitev. Nanašajo se lahko na nasvet o eni ali več zadevah pri naročniku, potekajo pa na različne načine in na različnih mestih kot na primer v neposlovnih prostorih, v uradu svetovalca ali naročnika, preko telefona ali v obliki posamičnih pisnih (ali ustnih) vprašanj in odgovorov.

SSR nasveti se na splošno opirajo na svetovalčevo obstoječe poznavanje tehničnih rešitev problemov in tistih vidikov naročnikovih finančnih, splošno poslovnih in morda tudi kadrovskih zadev, na katera se poizvedovanje (naročnika) nanaša. Na ta način SSR nasveti predstavlja osnovo za naročnikovo zaupanje v poklicni nasvet, ki mu je posredovan.

Primeri SSR nasvetov so na primer:

• nasvet v obliki obširnejšega priporočila,
• usmeritve za izvajanje akcij(e) v predlagani smeri,
• omejene analize inačic ali prednosti (slabosti) pri alternativnih akcijah,
• ugotavljanje dejstev (fact-finding) v obliki omejene tehnične raziskave o določeni zadevi.

Pri uporabi splošnih standardov SSR v okviru SSR nasvetov, mora svetovalec upoštevati naslednje:

• dolžna poklicna skrbnost (due professional care), kar pomeni, da:
  • je zagotovljena jasnost sporočenega nasveta,
  • nasvet in način kako je sporočen ne povzroči stopnje zaupanja, ki je neustrezno v luči kakršnihkoli pridržkov, ki se nanj (na nasvet) nanašajo;
• načrtovanje in nadzor ( planning and supervision) zahtevata:
  • narava in obseg načrtovanja pri SSR nasvetih se spreminjata v skladu z zapletenostjo poizvedovanj, običajno predstavlja naslednji miselni proces:
  • razumevanje poizvedovanja in narave zahtevanih storitev,
  • premislek o poznavanju podjetja in predmeta poizvedovanja,
  • določitev potrebnih korakov za posredovanje odgovora na poizvedovanje,
  • nadzor nad osebjem revizijske družbe bo odvisen od usposobljenosti in izkušenj nadziranega osebja;
• zadostnost ustreznih podatkov (sufficient relevant data)
  • ko si svetovalec pridobi informacije od naročnika, ki jih ni preveril, potrdil ali pregledal (kar se pogosto dogaja), mora obvestiti naročnika, da je nasvet odvisen od popolnosti in točnosti priprave informacij s strani naročnika,
  • svetovalec naj razmisli o ustreznosti informacij v povezavi s preučevanim problemom in presodi ali so zadostne, da predstavljajo osnovo za dokončni odgovor naročniku;
• vloga svetovalca
  • pri izvajanju SSR nasvetov svetovalec ne sme prevzeti vloge ravnateljstva ali se znajti v položaju, ki bi ogrožal njegovo nepristranskost. Svetovalec mora biti posebej pazljiv, da ne bi naročnik pomotoma sklepal:
    • da je svetovalec prevzel odgovornost pri odločitvi na osnovi nasveta,
    • da svetovalec s svojim nasvetom izrečno ali neizrečno jamči za korist, ki jo
    • naročnik od nasveta pričakuje,
    • da je svetovalecoblikoval svoj nasvet na osnovi celovite preučitve vseh ustreznih informacij;
• (spo)razumevanje z naročnikom
  • ustni ali pisni dogovor mora biti sklenjen z naročnikom, kar naj obsega: naravo, področje in omejitve SSR nasvetov, ki bodo posredovani naročniku,
  • svetovalec mora pripoznati možnost, da svetovalec, naročnik ali oba, ne poznata dovolj obravnavanega problema. Za “zaščito” pred takimi situacijami naj svetovalec opozori naročnika o:
    • posebni ali splošni naravi iskanega nasveta,
    • finančni operativni pomembnosti danega nasveta,
    • omejitvah, negotovosti in nepopolnosti informacij,
    • zapletenosti poizvedovanja, nasveta, okoliščin ali pridržkov, ki jih lahko vsebuje svetovalčev odgovor.

• • na osnovi poklicne presoje okoliščin je (spo)razumevanje z naročnikom lahko tudi ustno. Vendar obstajajo tudi primeri, ko bo poklicna presoja zahtevala pisno (spo)razumevanje;
• naročnikova korist (client benefit)
  • ker je naročnikova korist od nasveta najpomemnejši razmislek pri SSR nasvetih, jih je treba obravnavati nepristransko in naročnika obvestiti o zadržkih v zvezi s tem,
  • pri ponujanju in izvajanju SSR nasvetov, rezultatov ne smemo izrečno ali neizrečno jamčiti. če svetovalec poda ocene o kvatificiranih rezultatih, naj bodo jasno predstavljeni kot ocene, obenem pa mora razkriti podkrepitev takih ocen.
• sporočanje rezultatov (communication of results)
  • informacije, pomembne za rezultate SSR nasvetov, skupaj z znanimi omejitvami in/ali pridržki, ki naj bodo naročniku v pomoč pri sprejemanju odločitev, je potrebno naročniku sporočiti ustno ali pisno.

5. Problem svetovalčeve neodvisnosti pri svetovalnih storitvah ravnateljstvu

V delu Revidiranje – zasnove in postopki (Taylor and Glezen) je na strani 45 navedeno: ”če revizijsko podjetje opravlja svetovalne storitve ravnateljstvom in revidira, se vsiljuje vprašanje, ali lahko revizijsko podjetje neodvisno revizijo za podjetje, za katero je (na primer – V.P.) oblikovalo računovodski sistem. Jasnega odgovora na to vprašanje še sploh ni. Danes je večina delujočih potrjenih javnih računovodij prepričana, da so svetovalne storitve združljive z revizijo, če naročniku svetujejo in ne odločajo namesto njega.”

AICPA v svojih stališčih o svetovalnih storitvah svetovalcev ne uporablja pojma neodvisnost (independence), ampak ga (posredno) nadomešča s pojmom nepristranskost (objectivity), kar navaja k sklepanju, da predpostavljajo, da v določenih primerih izvajanja svetovalnih storitev ravnateljstvu svetovalec ni neodvisen. V takih primerih seveda opravljanje revizije pri istem naročniku ni dovoljeno.

B. STORITVE DAVČNIH SVETOVALCEV

1. Stališča o odgovornosti davčnih svetovalcev pri opravljanju davčnih storitev

V nadaljevanju podajamo pregled “Stališč o odgovornosti v davčni praksi” (Statements on Responsibilities in Tax Practice – SRTPs), ki jih je pri AICPA vse od leta 1964 izgrajeval in dopolnjeval Izvršni odbor za zvezno obdavčenje (Federal Taxation Executive Committee). Bralec jih lahko najde v vsakoletnih izdajah z naslovom “ Miller GAAS Guide – A Comprehensive Restatement of Generally Accepted Auditing Standards” (Harcourt Brace & Company; San Diego, New York, London).

Namen SRTPs za svetovalce je po mnenju Izvršnega odbora za zvezno obdavčenje pri AICPA predvsem, v tem, da:

• predstavljajo priporočene standarde odgovornosti v davčni praksi in njihovo enotno uporabo s strani davčnih svetovalcev (v nadaljevanju: svetovalec oz. svetovalci),
• vzpodbujajo večje razumevanje Ministrstva za finance (Treasury Department) o odgovornostih davčnih svetovalcev v davčni praksi in pozivajo uradnike ministrstva, da s svoje strani prispevajo k uporabi primerljivih standardov pri davčnem nadzoru,
• vzgajajo javnost za večje razumevanje, spoštovanje in zaupanje v davčni sistem, skozi poznavanje priporočenih standardov za davčne svetovalce v davčni praksi.

SRTP 1 – Stališče v davčni napovedi (Tax Return Position)

Gre za odgovor na vprašanje, kako naj svetovalec obravnava posamezne postavke v davčni napovedi. SRTP 1 definira stališče davčne napovedi (davčno stališče) kot “(1) stališče, ki se odraža v davčni napovedi, o čemer je svetovalec naročnika posebej poučil in (2) stališče, v zvezi s katerim so svetovalcu poznana vsa pomembna dejstva, na osnovi katerih je presodil, da je (stališče) pravilno “.

Posebna (na)vodila za oblikovanje davčnega stališča so:

• stališče naj temelji na dobronamernem prepričanju, da ga je mogoče ubraniti v davčnem in sodnem postopku (dobronamernost pomeni, da je stališče v skladu z obstoječo davčno zakonodajo in/ali ga je mogoče podpreti z argumenti o potrebnih spremembah in tolmačenjih zakonodaje),
• svetovalec sme predlagati samo stališča, ki niso površna in so ustrezno razkrita v listini (površno stališče je tako, ki je predlagano s slabim namenom in je očitno nepravilno),
• kot setavni del svojega nasveta naj svetovalec, kadar je to pomembno, naročnika opozori na možne kazni glede zavzetega stališča in ga seznani z možnostmi, da se kaznim izogne z ustreznimi rzakritji,
• ker je svetovalec zastopnik (“advokat”) naročnika, naj ne izraža stališč, ki izkoriščajo izbiranje pri davčnem nadzoru; stališča svetovalca naj ne bodo izražena zgolj z namenom in na način, ki bi vnaprej omogočal prednostni položaj naročnika v “pogajanjih” z organi davčnega nadzora,
• svetovalec naj ne pripravlja ali podpisuje davčnih listin, če ve, da stališče, ki je izraženo v listini, ni v skladu z zgornjimi (na)vodili,
• naročnik je (do)končno (neposredno) odgovoren za izražena stališča na davčni listini.

(Stališče v davčni napovedi lahko razložimo tudi kot rezultat miselnega procesa osebe, ki je neposredno ali posredno prispevala k sprejetju odločitve, da je neki podatek, opis oziroma neka opomba na davčni napovedi pravilen oziroma pravilna)

Svetovalec mora pri oblikovanju stališča upoštevati tudi “standard realnih možnosti”, kar pomeni:

• raziskati dejstva iz “ozadja”,
• prepoznati davčna vprašanja na osnovi dejstev iz “ozadja”,
• preučiti uradne vire, da bi identificiral pravilno stališče(a),
• sprejeti odločitev s tehtanjem uradnih virov, ki se nanašajo na problem.

SRTP 2 – Odgovori na vprašanja v davčni napovedi (Answers to Questions on Returns)

V davčno napoved je vključenih tudi več različnih vprašanj. Svetovalec se mora potruditi, da pripravi odgovore na vprašanja, preden je napoved podpisana. Možno je tudi, da se na nekatera vprašanja ne odgovori, kot naprimer v naslednjih primerih:

• informacije, ki so potrebne za odgovor na vprašanje(a) trenutno niso razpoložljive in odgovor na vprašanje ni pomemben za ugotavljanje davčne osnove,
• negotovost v zvezi s pomenom vprašanja za konkretno napoved je izrazita,
• odgovor(i) na vprašanje(a) bi bil(i) preobsež(e)n(i); na napovedi je potrebno navesti, da bodo podatki na razpolago v kolikor pride do davčne kontrole napovedi,
• osnova za opustitev odgovora ne sme temeljiti na dejstvu, da je s tem davkoplačevalec v ugodnejšem položaju, kot če bi odgovor posredoval.

SRTP 3 – Nekateri vidiki postopka priprave davčne napovedi (Certain Procedural Aspects of Preparing Returns)

Svetovalcu ni treba preverjati informacije, ki mu jih posreduje naročnik, ko zanj pripravlja davčno napoved. Kljub temu naj pa naj preudari, ali morda ne izgledajo netočne, nepopolne ali nekonzistentne, bodisi same po sebi ali v povezavi z dejstvi, ki so poznana svetovalcu.

Za ugotavljanje pravilnosti informacij, se svetovalec lahko posluži

• primerjav s preteklim letom ali
• priskrbe dodatne dokumentacije od naročnika.

Zgornje ne pomeni, da mora svetovalec podrobno dokumentirati informacije, temveč potrebuje zagotovilo, da mu je, če jo zahteva, na voljo zato, da lahko pripravi davčno napoved. Po drugi strani, če mu naročnik predloži nedokumentirane informacije, kot na primer (samo) seznam prejetih dividend ali prispevkov v dobrodelne namene, jih svetovalec sme sprejeti, razen če ne domneva, da so informacije netočne, nepopolne ali nekonzistentne. če se od svetovalca zahteva, da podpiše davčno napoved, se sme poslužiti primerjav z informacijami pri pripravi davčne napovedi za drugo podjetje, če:

• so informacije primerne za pripravo davčne napovedi,
• so potrebne za pravilno pripravo napovedi in
• ni njihova uporaba nezakonita ali zaščitena z oznako poslovne skrivnosti.

SRTP 4 – Uporaba ocen (Use of Estimates)

Mnogo ocenitev (n. pr. odpisi terjatev, stroški garancij) se opravi ob pripravi davčne napovedi. Take ocenitve so sprejemljive, če niso v nasprotju s pravili, ki jih je določila davčna oblast.

SRTP 4 pa se ne ukvarja z “rutinskimi” ocenitvami iz prejšnjega odstavka. Po SRTP 4 se ocenitve lahko uporabijo, če:

• je pridobivanje natančnih podatkov nepraktično,
• svetovalec presodi, da temelji na dejstvih in okoliščinah, ki so svetovalcu poznane.

Primeri ocenitev so:

• znesek izdatkov, ki pomenijo odbitno postavko ni podprt s točnimi zapisi, vendar je za poslovne dogodke značilno, da jih sestavljajo majhni zneski,
• ocenitve manjkajočih zneskov so napravljene zato, ker ni natančnih informacij ali niso vzpostavljene ustrezne evidence.

SRTP 5 – Odmik od stališča, ki je bilo predhodno zavzeto v (davčnem) postopku nadzora ali na sodišču (Departure from a Position Previously Concluded in an Administrative Proceedings or Court Decision)

Svetovalec običajno predlaga davčno stališče (glej SRTP 1), ki je v skladu z davčnim postopkom ali odločitvijo sodišča, ki se nanaša na podobno postavko v napovedi prejšnjega leta.

če pride do odločitve o drugačnem stališču, kot je navedeno v prejšnjem odstavku, mora svetovalec preučiti naslednje:

• za naročnika ni zahtevano, da dosledno ravna v skladu z davčnim postopkom nadzora v kasnejših davčnih napovedih, čeprav davčna oblast konzistentno vztraja pri svojem stališču iz leta v leto,
• rezultati prejšnjih odločitev sodišča ne preprečujejo naročniku, da je njegovo stališče drugačno od stališča sodišča,
• pri uporabi SRTP 1 naj svetovalec upošteva prejšnje postopke nadzora in odločitve sodišča,
• prejšnje odločitve sodišča in davčnega nadzora so temeljile na neustrezni dokumentaciji; vendar pa obstoja ustrezna dokumentacija ob novi davčni napovedi,
• prejšnjim ugotovitvam davčnega nadzora ali odločitvi sodišča naročnik ni oporekal, čeprav je bila napoved v skladu s SRTP 1,
• najnovejše uradne ugotovitve lahko omogočajo stališče, ki je drugačno od prejšnjih ugotovitev davčnega nadzora ali odločitve sodišča.

SRTP 6 – Poznavanje napake: priprava davčne napovedi (Knowledge of Error: Return Position)

Pri opravljanju naloge lahko svetovalec odkrije napako v prejšnji napovedi ali odkrije, da davčna napoved ni bila predložena. Kot napaka so definirani primeri, ki imajo pomemben učinek na davčno obveznost naročnika:

• davčno stališče, računovodska metoda ali opustitev, ki ni v skladu s standardi SRTP 1, ko je predložena davčna napoved,
• davčno stališče, ki ni v skladu s standardi SRTP 1, za prejšnje napovedi, vsled zakonodaje, odločitev sodišča ali uradne razlage, ki imajo retroaktivni učinek.

Poklicna presoja je potrebna pri ugotavljanju pomembne napake. če gre na primer za napačno računovodsko metodo, je potrebno upoštevati tako sedanji, kot kumulativni učinek napake.

Svetovalec lahko tudi odkrije, da naročnik uporablja napačno davčno metodo, vendar je prepozno, da bi zaprosil davčne oblasti za prehod na pravilno (davčno) metodo.

V takih okoliščinah svetovalec sme podpisati davčno napoved, če v davčni napovedi ustrezno razkrije napačno uporabljeno metodo.

Če svetovalec odkrije pomembno napako, mora naročnika o tem takoj (ustno ali pisno) obvestiti, pri čemer naj priporoči tudi postopek za odpravo napake. Razen v primerih, ko zakon zahteva, da se o pomembni napaki obvesti davčne oblasti, svetovalec oblasti ne obvešča, oziroma to stori le, če dobi dovoljenje naročnika. če je svetovalcu ponujeno, da pripravi tekočo davčno napoved, vendar naročnik ni ukrepal v zvezi z odpravo napake v prejšnji napovedi, mora svetovalec premisliti ali naj nadaljuje  s sodelovanjem z naročnikom.

Svetovalec lahko odkrije napako v davčni napovedi tudi v povezavi z drugimi storitvami, ki jih opravlja za naročnika (n. pr. revidiranje,preiskovanje, paberkovanje). V takih okoliščinah mora obvestiti naročnika, da je napaka bila odkrita in mu predlagati, da zadevo preuči skupaj s sestavljalcem davčne napovedi.

SRTP 7 – Poznavanje napake: postopek davčnega nadzora (Knowledge of Error: Administrative Proceedings)

Svetovalec lahko odkrije napako, ki bo (posebej) obravnavana v postopku davčnega nadzora. Z napako naj seznani naročnika in predlaga korektivne ukrepe. če svetovalec ugotovi, da je bila uporabljena napačna računovodska metoda, mora oceniti tako učinek na sedanjo davčno napoved, ki se (posebej) obravnava v davčnem postopku, kot tudi kumulativni učinek napačno uporabljene metode. če izgleda, da bi davčni organ v zvezi z napako naročnika lahko obdolžil za prevaro ali za drugo kaznivo dejanje, mu mora svetovati, da naj išče pomoč pri pravnem svetovalcu.

Svetovalec mora zaprositi naročnika za dovoljenje, da o napaki obvesti davčni organ, kar je potrebno storiti nemudoma, saj se zamuda lahko šteje za dejanje storjeno s “slabim namenom” ali poskus posredovanja zavajajočih informacij. če naročnik svetovalcu ne bi dovolil obvestiti davčnega organa, mora (svetovalec) preučiti ali ne obstajajo okoliščine za umik iz posla pri naročniku.

SRTP 8 – Oblika in vsebina nasvetov naročnikom (Form and Content of Advice to Clients)

Poleg pripravljanja davčnih napovedi, lahko svetovalec svojemu naročniku tudi svetuje v davčnih zadevah. Nasveti so lahko ustni ali v pisni obliki. Odločitev za prvo ali drugo obliko nasveta naj upošteva:

• pomembnost poslovnih dogodkov (transakcij),
• naravo naročnikovega poizvedovanja,
• razpoložljiv čas za reagiranje na poizvedovanje,
• raven kompleksnosti, ki se nanaša na poizvedovanje,
• obstoj pooblastil in prednosti,
• davčno znanje naročnika in
• nujnost pravnega (po)svetovanja.

Pisni nasvet je priporočljiv, če gre za pomembne, neobičajne in zapletene poslovne dogodke, drugače je nasvet lahko tudi usten.

Posebni nasveti naj bodo v skladu s SRTP 1. Naročniku je potrebno tudi pojasniti, da je nasvet zasnovan na svetovalčevi poklicni presoji in da poznejše spremembe zakonov, pravil davčnega organa ali odločitve sodišč, lahko povzročijo, da bo prvotni nasvet postal neuporaben.

Če je svetovalec udeležen pri uvedbi davčnega nasveta, mora preučiti, ali je v zadnjem času prišlo do takih sprememb, da bi postal njegov nasvet neprimeren in o tem obvestiti naročnika. Če svetovalec pri uvedbi ni udeležen mu ni treba obveščati naročnika o kasnejših dogodkih, razen če ima za take primere sklenjeno posebno ali dodatno pogodbo (dogovor).

C. SKLEP

Mnogo prikazanih rešitev bi se dalo koristno uporabiti tudi pri slovenskem poslovnem in davčnem svetovanju.